amiil Wul Mansuur jeyaa ko e worɓe dawriyankooɓe naatirɓe damal mawngal jeyaa; ngaal woni ummanaade ndimaagu kam e potal. Ko darnde ngam daɗndude miijooji ɗi roondii, o tabitini ɗum e golle nde o ardii komin arafaat, ɗo ɗowgu makko yeeɓaa, o taƴii geɗe ɗe ndewaani laawol, ɗe yuɓɓo laamu ɓennungu nguu mahi e renndo ngoo. Ndeen darnde addani mo jennooje, jagge e dow belaaɗe, dummbeede haa nawi mo laawol tumarankaagal.Kanko kala e hisnoode to Belgik, o felliti artude e leydi makko ngam jokkude darnde ko nguun tonngu waawi dasande mo kala.
bar keneeli guttiɗi e Magereeb Aarab ɗii njettaaki Senegaal ? Hay sinno ɗi njetaaki kam ɗi ɓadiima, sabu ñalnde aljumaa 18 Colte 2011 nde ko ɓiɗɗo Senegaal ina wiyee Umaar Bookum mo duuɓi capanɗe nayi yuppii esaas walla tawa ko petorol haa ɓanndu leppi darii e yeeso galle laamorɗo Ndenndaandi Senegaal fawi e hoore mum kuɗol almet huɓɓi haa royti roondaa fayraa opitaal Peresippal mo Ndakaaru. Kono nde tawnoo cumaram ɗam ina woɗɗoyi e makko ɓooyaani o hooti e joom makko.
o hannde ñalngu Ɗemngal Neeniwal mawnintee e aduna oo fof caggal nde Unesco sosi nguu ñalngu e hitaande 1999. Gila ndee, omo mawninee ñalnde kala de 21 Colte arti. Hikka kadi, eɗen ndennda e winndere ndee oo ñalawma tedduɗo e men enen daraniiɓe ɓamtude fulfulde, yooltude pine e gannde men. Gila e Unesco haa e pelle ɗemɗeyaŋkooje, renndooji keeraniiɗi yoga e ɗemɗe, darnde hannde wootere wiyde yoo keewal ɗemɗe horme etee gootal fof ena jogii hakkeeji potɗi hormeede. Pulaagu.com heedaani sara e yiɗde yoo oo ñalawma won jaalo e nder golle men. Ko saabii ma en ngaddan renndo ngoo kabaruuji belɗi to bannge karallaagal e ɓamtaare ɗemngal men.
aggal lewru nde o ittiraa doole e dow jappeere makko Zine El Abidiin Ben Ali hoyreejo leydi tinisii ko ina tolnoo e duuɓi noogaas e tati (23), wiyaama woni ko e hakkunde wuurɓe e maayɓe to opitaal jidda e nder leydi Arabii Sawuudiit gila ñalnde Aaɓnde 14 feebariyee. Kono oon kabaaru kulɓiniiɗo holliraa ko ñalnde Naasaande 17 lewru ngon ɗen ndu, tawa goongɗini oon wakara (kabaaru) biyɗo o woni ko hakkunde wuurɓe e maayɓe mo ko yimɓe ɓurɓe ɓadaade mo.Hannde o so wiyaama o sankiima fotaani yeddeede sabu cellal ɓanndu makko ngal ina ustii no feewi e wiyde kabaaru ummiiɗo e sawuudnaaɓe. Adii yaajnude kabaaru o fof ko jaayndiyanke go’to tawa ko fanniyanke Tunisii ina wiyee Nikkolaa Boo e nder lowre mum habrirde maa mbiyen « Blog».
ohammed Hosnii Mubaaraak wiyanooma cahen tan wi’i alaa kañum muuɗat, nde tawnoo lacciri ndi ko kaangaandi o yaawii ɗeɗɗaade. So en mbelaama nii mbiyen ko joorngol Tunisii ngol sumori keccol makko ngol, sabu gila o jooɗii e jappeere nde ko ina tolnoo e duuɓi capanɗe tuuba ko ngo’ta ko kanko go’to duhii, omo geewoo e dingiral politik Ejipt omo rokka, omo haɗa bi’ɗo suukara ina weli fof fiyee haa Allah bonna ɗum. Gila keneeli waylaare ngutti puɗɗorii leydi Tunisii haa liɓori laamu laamɗo sañɗo hono gorko ina wiyee Sinediin Ben Ali kamɓe laamɓe leyɗeele aarabeeɓe ɓe ko ɓe araaɓe ŋatiwere muusnde, sabu hay go’to e maɓɓe anndaa to laamu mum jogori waɗtinde.