usiɗɗo Ibraahiima Malal Saar e diɗɗal mum ummiiɓe to leydi Senegaal e
leydi Muritani njoftii to Dakaar (Hotel Marie Lucienne) to Point E.
Faandaare ngal pottital paayodinngal ko yuurnitaade golle golle Moɗilla
rogere mum Firefox 29 Aurora. Ngaal pottital heɓii fartaŋŋe renndinde to
AUF (Agence Universitaire de la Francophonie) worɓe semmbuɓe e darnde
mu’en e Pulaar e leñol ngol hono mawɓe men : Bookar Aamadu Bah, Malal
Sammba Gise , Muusaa Abuu Ñaŋ , Caam Adama Alasan, Gedaa Sylla, Haaruuna
Sih, Jibi Mammadu Gay, Fentee Buwaaroo, Hammadi Jah, Mammadu Buubu Ñaŋ e
banndi men debbo Raamattullaay Sih.
usidɓe tedduɓe, winndooɓe, jaŋngooɓe, awlooɓe, yerwotooɓe e ƴakkooɓe Pulaar on njaɓɓaama kadi. Mi yiɗaa hebbinde haala ngol laawol, ko wiyde-on tan yo on cood Aspirin haa heewi sabu tigilde men 7re ndee wona ari oƴƴoo! Ende fatta, ende yiroo, ende bulɓita kaake tee so a bettaani-nde, a hawraani heen! Ko goonga nih haa jooni miɗo waɗi heen feere no neɗɗo wujjitorii, kono ena yaakoraa so wonaa neɗɗo ñoola, wujjataa. Ndo! Sohsohɓe e Lihduɓe kam ngalaa heen, sabu ɓeen ndaw, nuunɗal hirndi. Nde ɓe ngartata ndee kadi ɓe luutondiri. Ehey mon noon, Galo Demmba Soh en, Hammee Aamadu Lih en, hoto e mon mo dobii e "Wujjito", miɗo laara-on!
abital Pulaagu hakkunde leyɗeele yuɓɓinii ñalɗi pinal to wuro
Ngaawandere e nder leydi Kameruun, tuggude e ñalnde 18 haa ñalnde 22
bowte hitaande 2013. Tiitoonde ndee yowitii ko e jotondiral Pullo e
Nagge. Sappo e joy leydi e nder Duunde Afrik ɗo Fulɓe ena tawee,
mbismaama e koolol ngol ko jiidaa e ɗanniyankooɓe sariiɓe to Orop,
Amerik haa to Asii. Kala leydi, Tabital ena gaddanii ɗum njoldi yimɓe
ɗiɗo tuggude e leydi ɗo ngummorii ɗoo haa njettoo Ñaamee, laamorgo leydi
Niiseer. So leydi ena jogii doole noon ena waawi addude ko yiɗi fof e
yimɓe haa Ñaamee, ɓeen ngonta e defaare Tabital haa Ngaawandere.
o ngol waɗi laabi joyi ko wuro ngoo ene waɗa ñalɗi e tawtoreede, pelle
ndulumaajinaaɓe to mbaawi wonde fof e tawtoreede Jaale pulaar e yoga e
ngenndiyaŋkooɓe leñol ngol, e tawtoreede jaagorɗe leydi senegaal e
jaayndeeji leydi ndi. Hikka noon ñalɗi ɗii mbaɗaa ko e teddungal Makkii Sal hooreejo leydi Senegaal jeyaaɗo e nokku nguu.
eñol
Fulɓe, mbaɗten jili (hakkillaaji men) hoto en peccoraade inɗe tawa ko en
leñol gootol. Kala he men laaɓndaaɗo, yoo o wiy ko o Pullo, ɗemngal
makko ko Pulaar. Ndeenoɗen innitoraade Haal pulaar, Tukuloor, Lawɓe, Pol
walla inɗe godɗe. Innde men yoo won wootere, woni PULLO. Ɗemngal men yoo won gootal, woni PULAAR.
Kala laaɓndaaɗo so ana nana ɗemngal wolof, yoo o wiy o nanataa ngaal,
ngati won teppol woni he ɗuum to bannge limoore haalooɓe ɗemngal wolof
ngal. Anndu konngol maa gooto wiyde aɗa nana wolof ngol ena waawi
bonna'de leñol maa ko heewi. Kolliren jeyiiji men: Jawɗeele, galleeji,
gese e ko nanndi heen.
gool limtagol ɓeysngu (RECENSMENT) ene himmi no feewi sabu omo soomi
ɓure e faayidaaji keewɗi. So en ƴeewtindiima ngal gollal e yooɗde e
himmude e jogaade ngartam en tawat mo woni kala e men waɗɗii e dow mum
tan ko tiiɗnaade e etaade waɗde ko foti waɗde koo, e oon sahaa so joomum
naamndiima fotde mum maa totte tawa aldaa e caɗeele. Ndeke kala ɓi
leydi ene haani ruttude njettoor feewde e ɓeen imminɓe ngaal gollal,
ɗuum woni ɗiin miijooji moƴƴi, so ruttaade e ɓesngu mum ƴeewa ɗo ɓe
koɗi e no ɗe koɗiri. Haa annda hol ko woni caɗeele maɓɓe e oon sahaa ɓe
cafra ɗum .ɗum ɗoo alaa ko ɓuri ɗum waɗde faayiida!
lhajji Baaba Baydi Maal e Daande Leñol njuɓɓinii kiirɗeeli ɗiɗi pattamlami, ɓooyooji daarteede, ñalnde 24 e ñalnde 25 lewru kawle(octubre) hitaande 2013 e nder wuro Ñaabina e tule oole, ɓulli e hawaleeje e dow bismaango Fedde sukaaɓe Ñaabina noddirteende Fedde Ɓamtaare Ñaabina (Association pour le Développement de Niabina). Fedde Ɓamtaare Ñaabina waɗi ko cate tati: Fedde Ɓamtaare Ñaabina Orop: ardii nde ko Usmaan Abdul Kebe, Fedde Ɓamtaare Ñaabina Nuwaasot: ɗowi nde ko Yuunus Ɓaas, Fedde Sukaaɓe Ñaabina Ñaabina(ɗum woni heddiiɓe e nder wuro ngoo, ɓe njaltaani): ardii nde ko biyeteeɗo Sih Aamadu Sammba, caggal nde Aadama Gey, ummii e ardorde fedde ndee. Ko ɗeeɗoo cate tati ndenndi, mbismii Alhajji Baaba Maal e Daande Leñol e nder wuro Ñaabina.